Na podlagi 4., 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS 61/06, 58/09) ter v skladu z 21. členom Statuta Društva bibliotekarjev Maribor z dne 25. 2. 2010 je Občni zbor Društva bibliotekarjev Maribor na svoji seji dne 22. 2. 2024 sprejel spremenjen in dopolnjen
S T A T U T
DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV MARIBOR
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(temeljna načela društva)
Društvo bibliotekarjev Maribor (v nadaljevanju Društvo) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki se združujejo zaradi skupnih interesov s področja knjižničarstva.
Društvo je bilo ustanovljeno 15. 12. 1967, kot pravni naslednik leta 1950 ustanovljene podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije v Mariboru.
Društvo deluje na območju upravnih enot Maribor, Lenart, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica.
Društvo je bilo ustanovljeno 15. 12. 1967, kot pravni naslednik leta 1950 ustanovljene podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije v Mariboru.
Društvo deluje na območju upravnih enot Maribor, Lenart, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica.
2. člen
(ime in sedež društva)
Ime društva je Društvo bibliotekarjev Maribor. Kratica društva je DBM. V pravnem prometu Društvo uporablja le svoje polno ime.
Sedež Društva je v Mariboru. Naslov sedeža določi Izvršni odbor.
Sedež Društva je v Mariboru. Naslov sedeža določi Izvršni odbor.
3. člen
(žig in znak društva)
Društvo ima svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 20 mm. Žig ima enojni rob, v zgornji polovici je polkrožni napis DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV, v sredini pa napis MARIBOR.
Znak Društva sestavljata črki D in B, ki predstavljata knjige. Črki sta razporejeni ena pod drugo, pod njima pa je v treh vrstah napis DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV MARIBOR. Črka D in napis DRUŠTVO sta v roza barvi, črka B in ostali del napisa pa v črni barvi. Znak je pokončne pravokotne oblike.
Znak Društva sestavljata črki D in B, ki predstavljata knjige. Črki sta razporejeni ena pod drugo, pod njima pa je v treh vrstah napis DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV MARIBOR. Črka D in napis DRUŠTVO sta v roza barvi, črka B in ostali del napisa pa v črni barvi. Znak je pokončne pravokotne oblike.
4. člen
(pravni status društva in zastopanje)
Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo veljavni predpisi.
Društvo je registrirano pri Upravni enoti Maribor.
Društvo zastopa predsednik Društva.
Društvo je registrirano pri Upravni enoti Maribor.
Društvo zastopa predsednik Društva.
5. člen
(javnost delovanja društva)
Delo Društva je javno. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik Društva.
Javnost delovanja Društvo zagotavlja z obveščanjem članstva in širše javnosti o svojem delovanju:
Javnost delovanja Društvo zagotavlja z obveščanjem članstva in širše javnosti o svojem delovanju:
- s pisnimi vabili na seje organov Društva in na prireditve Društva;
- s pravico vpogleda članov v zapisnike sej organov Društva;
- z izdajanjem občasnih publikacij;
- preko spletne strani Društva in
- preko javnih medijev.
6. člen
(sodelovanje in povezovanje društva)
Društvo sodeluje s področnimi društvi bibliotekarjev in tudi z drugimi sorodnimi društvi v Republiki Sloveniji.
Društvo je lahko vključeno v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Zvezo kulturnih društev Maribor. Sklep o vključitvi oz. članstvu sprejme Občni zbor Društva.
Društvo lahko sodeluje s sorodnimi mednarodnimi društvi, ki imajo podobne namene in cilje s pogojem, da dejavnost mednarodnega društva ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije oz. da ima mednarodno društvo dovoljenje za delovanje v Republiki Sloveniji.
Društvo je lahko vključeno v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Zvezo kulturnih društev Maribor. Sklep o vključitvi oz. članstvu sprejme Občni zbor Društva.
Društvo lahko sodeluje s sorodnimi mednarodnimi društvi, ki imajo podobne namene in cilje s pogojem, da dejavnost mednarodnega društva ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije oz. da ima mednarodno društvo dovoljenje za delovanje v Republiki Sloveniji.
II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA
7. člen
(namen in cilji delovanja društva)
Namen Društva je izmenjavanje strokovnih izkušenj, povezovanje knjižničarjev, zavzemanje za profesionalno integriteto članov, pospeševanje razvoja knjižničarske stroke in dejavnosti ter utrjevanje njenega položaja v družbi. Člani se v okviru Društva srečujejo z namenom, da medsebojno sodelujejo, obravnavajo in razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena in tako sodelujejo pri razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in osebnem razvoju poklicne poti. V skladu z namenom in 1. členom tega statuta so cilji Društva naslednji:
- izmenjava strokovnih informacij in izkušenj med člani;
- strokovno izobraževanje članov;
- prizadevanje za strokovno raven dela društva;
- sodelovanje z organizacijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s podočjem knjižničarstva;
- sodelovanje z drugimi kulturnimi društvi in ustanovami.
8. člen
(dejavnosti oz. naloge društva)
Za doseganje namena in ciljev iz prejšnjega člena statuta Društvo izvaja naslednje dejavnosti oz. naloge:
- spremljanje razvoja bibliotekarske znanosti;
- izobraževanje članov z organiziranjem strokovnih posvetovanj, predavanj, seminarjev, tečajev, razstav in ekskurzij;
- povezovanje in sodelovanje s področnimi društvi bibliotekarjev in Zvezo bibliotekarskih društev;
- dajanje pobud, predlogov in mnenj za reševanje aktualnih strokovnih vprašanj;
- sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja pri obravnavanju vprašanj knjižničarske stroke;
- izdajanje društvenih publikacij (brošure, letaki, zloženke);
- obveščanje članov o aktualnih strokovnih vprašanjih in širše javnosti o delovanju Društva.
III. ČLANSTVO
9. člen
(pogoji in načini včlanjevanja)
Članstvo v Društvu je prostovoljno.
Član Društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba Republike Slovenije, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s knjižničarsko stroko.
Član Društva lahko postane tudi tuji državljan, ki dela v knjižničarski stroki in ima dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji oz. pravna oseba, ki ima dovoljenje za delovanje v Republiki Sloveniji.
Član ob včlanitvi podpiše pristopno izjavo, s katero se obveže, da bo redno plačeval članarino in spoštoval določbe statuta Društva. Za pravno osebo pristopno izjavo podpiše pooblaščena oseba, ki jo tudi zastopa v Društvu.
Član Društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba Republike Slovenije, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s knjižničarsko stroko.
Član Društva lahko postane tudi tuji državljan, ki dela v knjižničarski stroki in ima dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji oz. pravna oseba, ki ima dovoljenje za delovanje v Republiki Sloveniji.
Član ob včlanitvi podpiše pristopno izjavo, s katero se obveže, da bo redno plačeval članarino in spoštoval določbe statuta Društva. Za pravno osebo pristopno izjavo podpiše pooblaščena oseba, ki jo tudi zastopa v Društvu.
10. člen
(redni in častni člani)
Društvo ima redne in častne člane.
Redni člani so fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega statuta.
Častni člani Društva lahko postanejo redni člani ali druge fizične in pravne osebe s posebnimi zaslugami za delovanje Društva ali razvoj in napredek knjižničarske stroke.
Naziv častnega člana podeli Občni zbor na predlog Izvršnega odbora ali rednega člana društva.
Redni člani so fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega statuta.
Častni člani Društva lahko postanejo redni člani ali druge fizične in pravne osebe s posebnimi zaslugami za delovanje Društva ali razvoj in napredek knjižničarske stroke.
Naziv častnega člana podeli Občni zbor na predlog Izvršnega odbora ali rednega člana društva.
11. člen
(pravice rednih članov)
Pravice rednih članov Društva so:
Pravice mladoletnih članov do dopolnjenega petnajstega leta starosti in oseb, ki nimajo poslovne sposobnosti, so:
- da volijo in so voljeni v organe Društva in delegacije drugih sorodnih društev in zvez;
- da sodelujejo pri delu in upravljanju Društva (neposredno na Občnem zboru Društva, posredno prek izvoljenih predstavnikov v organih Društva);
- da so seznanjeni z delom organov Društva ter z materialnim in finačnim stanjem Društva in njegovim poslovanjem;
- da dajejo predloge in pripombe na delo vseh organov Društva;
- da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva pri svojem delu;
- da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti Društva;
- da so deležni priznanj za svoje delovanje v Društvu;
- da se poslužujejo ugodnosti, ki jih članom nudi Društvo in posredno Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Zveza kulturnih društev Maribor.
Pravice mladoletnih članov do dopolnjenega petnajstega leta starosti in oseb, ki nimajo poslovne sposobnosti, so:
- da sodelujejo pri upravljanju društva (posredno na Občnem zboru Društva prek zakonitih zastopnikov);
- da so seznanjeni z delom organov Društva ter z materialnim in finačnim stanjem Društva in njegovim poslovanjem;
- da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva pri svojem delu;
- da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti Društva;
- da so deležni priznanj za svoje delovanje v Društvu;
- da se poslužujejo ugodnosti, ki jih članom nudi Društvo in posredno Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Zveza kulturnih društev Maribor.
12. člen
(obveznosti rednih članov)
Obveznosti rednih članov Društva so:
- da spoštujejo statut in druge akte Društva ter sklepe organov Društva;
- da spoštujejo Etični kodeks slovenskih knjižničarjev;
- da aktivno sodelujejo pri dejavnostih Društva ter s svojmi delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva;
- da redno plačujejo članarino v višini, ki jo sprejme Občni zbor Društva;
- da vestno opravljajo sprejete funkcije;
- da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane Društva;
- da podpirajo društvo pri skupnem delu za razvoj knjižničarske stroke in
- da varujejo ugled Društva.
13. člen
(pravice in obveznosti častnih članov)
Častni člani lahko sodelujejo pri delu in aktivnostih Društva ter podajajo predloge in pobude za delovanje Društva in razvoj knjižničarske stroke.
Častni člani so oproščeni plačila članarine in nimajo pasivne in aktivne volilne pravice, če niso člani društva.
Častni člani so oproščeni plačila članarine in nimajo pasivne in aktivne volilne pravice, če niso člani društva.
14. člen
(prenehanje članstva)
Članstvo v Društvu preneha:
Za izstop iz članstva Društva poda član Izvršnemu odboru pisno izjavo o izstopu iz Društva.
Član se črta iz članstva Društva, če ne poravna članarine za tekoče leto niti v roku enega meseca po prejemu opomina Izvršnega odbora. Sklep o črtanju sprejme Izvršni odbor Društva ter o tem pisno obvesti člana. Z dnem črtanja prenehajo vse pravice in obveznosti člana.
Član je lahko izključen iz Društva zaradi kršitev določb statuta Društva oz. Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev. Postopek izključitve sproži Častno razsodišče v skladu z določbami Pravilnika o delu Častnega razsodišča. Sklep sprejme Izvršni odbor z absoluto večino. Izključen član ima pravico pritožbe na Občni zbor, katerega odločitev je dokončna. Po preteku treh let lahko ponovno postane član Društva.
Ob prenehanju članstva ne more imeti član nobenega zahtevka do premoženja Društva.
- z izstopom;
- s črtanjem;
- z izključitvijo;
- s smrtjo člana oz. izgubo pravne osebnosti (izbris iz registra, prepoved delovanja);
- s prenehanjem delovanja samega društva.
Za izstop iz članstva Društva poda član Izvršnemu odboru pisno izjavo o izstopu iz Društva.
Član se črta iz članstva Društva, če ne poravna članarine za tekoče leto niti v roku enega meseca po prejemu opomina Izvršnega odbora. Sklep o črtanju sprejme Izvršni odbor Društva ter o tem pisno obvesti člana. Z dnem črtanja prenehajo vse pravice in obveznosti člana.
Član je lahko izključen iz Društva zaradi kršitev določb statuta Društva oz. Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev. Postopek izključitve sproži Častno razsodišče v skladu z določbami Pravilnika o delu Častnega razsodišča. Sklep sprejme Izvršni odbor z absoluto večino. Izključen član ima pravico pritožbe na Občni zbor, katerega odločitev je dokončna. Po preteku treh let lahko ponovno postane član Društva.
Ob prenehanju članstva ne more imeti član nobenega zahtevka do premoženja Društva.
IV. UPRAVLJANJE DRUŠTVA
15. člen
(organi društva)
Upravljanje Društva poteka preko naslednjih organov Društva:
- Občni zbor;
- Izvršni odbor;
- Nadzorni odbor in
- Častno razsodišče.
16. člen
(odgovornost organov društva)
Izvršni odbor, Nadzorni odbor in Častno razsodišče so za delo odgovorni Občnemu zboru. Če člani navedenih organov ne delujejo po smernicah Občnega zbora ali s svojim delom škodujejo ugledu in koristim Društva, se lahko odpokličejo. Odpoklic člana navedenega organa ali organa kot celote lahko predlaga Izvršni odbor, Nadzorni odbor, Častno razsodišče ali petina rednih članov. O odpoklicu odloča Občni zbor.
OBČNI ZBOR
17. člen
(sestava občnega zbora)
Občni zbor je najvišji organ Društva in ga sestavljajo vsi redni člani Društva.
18. člen
(zasedanja in sklic občnega zbora)
Občni zbor dela in odloča na sejah.
Redne seje Občnega zbora se skličejo najmanj enkrat letno, izredne seje pa po potrebi.
Redno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor. O sklicu redne seje Občnega zbora morajo biti obveščeni vsi člani Društva najkasneje 7 dni prej, z navedbo kraja in časa sklica seje Občnega zbora ter s predlogom dnevnega reda.
Izredno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor po potrebi, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo petine članov. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno sejo Občnega zborra v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Izvršni odbor izrednega seje Občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi. Na izredni seji Občnega zbora se sklepa samo o problematiki, za katero je bila sklicana.
Seja Občnega zbora se lahko izjemoma izvede tudi dopisno ali na daljavo.
Redne seje Občnega zbora se skličejo najmanj enkrat letno, izredne seje pa po potrebi.
Redno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor. O sklicu redne seje Občnega zbora morajo biti obveščeni vsi člani Društva najkasneje 7 dni prej, z navedbo kraja in časa sklica seje Občnega zbora ter s predlogom dnevnega reda.
Izredno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor po potrebi, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo petine članov. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno sejo Občnega zborra v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Izvršni odbor izrednega seje Občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi. Na izredni seji Občnega zbora se sklepa samo o problematiki, za katero je bila sklicana.
Seja Občnega zbora se lahko izjemoma izvede tudi dopisno ali na daljavo.
18. a člen
(seja na daljavo v izrednih okoliščinah)
V primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin, če izvedba seje z osebno navzočimi člani Občnega zbora predstavlja tveganje za zdravje in varnost članov, lahko Izvršni odbor skliče redno ali izredno sejo na daljavo.
Seja na daljavo je seja, na kateri člani Občnega zbora sodelujejo izven prostorov knjižnice ali druge institucije (dalje knjižnice) s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo.
Seja na daljavo se izvede z uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča prenos slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana, ki sodeluje na seji.
Člani na seji na daljavo glasujejo praviloma elektronsko (s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije), lahko pa tudi z izrekanjem svojega glasu »za« ali »proti« oz. se glasovanja »vzdržijo«, ali na drug dogovorjen način, iz katerega je jasno razvidna volja člana.
Seja na daljavo je seja, na kateri člani Občnega zbora sodelujejo izven prostorov knjižnice ali druge institucije (dalje knjižnice) s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo.
Seja na daljavo se izvede z uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča prenos slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana, ki sodeluje na seji.
Člani na seji na daljavo glasujejo praviloma elektronsko (s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije), lahko pa tudi z izrekanjem svojega glasu »za« ali »proti« oz. se glasovanja »vzdržijo«, ali na drug dogovorjen način, iz katerega je jasno razvidna volja člana.
18. b člen
(seja na daljavo izven izrednih okoliščin)
Izvršni odbor lahko v sklicu seje oziroma vabilu na sejo določi, da se redna ali izredna seja izvede na daljavo tudi v času, ko ni izrednih okoliščin oziroma izrednih razmer.
Na redni ali izredni seji, ki se izvede v knjižnici, lahko na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije sodelujejo tisti člani, ki se iz opravičljivih razlogov ne morejo udeležiti seje v knjižnici in ki o takšnem sodelovanju na seji predhodno obvestijo tajnika Društva najmanj dve uri pred sejo.
Pri ugotavljajo sklepčnosti se za prisotne štejejo člani Občnega zbora Društva, ki so osebno prisotni v knjižnici in člani Občnega zbora, ki na seji sodelujejo na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Za glasovanje članov Občnega zbora, ki na seji sodelujejo na daljavo, se uporabljajo določila 4. odstavka 18. a člena tega Statuta.
Na redni ali izredni seji, ki se izvede v knjižnici, lahko na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije sodelujejo tisti člani, ki se iz opravičljivih razlogov ne morejo udeležiti seje v knjižnici in ki o takšnem sodelovanju na seji predhodno obvestijo tajnika Društva najmanj dve uri pred sejo.
Pri ugotavljajo sklepčnosti se za prisotne štejejo člani Občnega zbora Društva, ki so osebno prisotni v knjižnici in člani Občnega zbora, ki na seji sodelujejo na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Za glasovanje članov Občnega zbora, ki na seji sodelujejo na daljavo, se uporabljajo določila 4. odstavka 18. a člena tega Statuta.
19. člen
(način sprejemanja odločitev)
Seja Občnega zbora je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov.
Če seja ni sklepčna, se odloži za 15 minut. Po preteku tega časa je seja Občnega zbora sklepčna, če je prisotna najmanj petina članov.
Občni zbor sklepa z večino glasov navzočih članov Društva.
Glasovanje na seji Občnega zbora je praviloma javno. Občni zbor lahko na sami seji odloči, da bo o posameznih zadevah odločal s tajnim glasovanjem.
Volitve članov organov Društva so praviloma tajne.
Če seja ni sklepčna, se odloži za 15 minut. Po preteku tega časa je seja Občnega zbora sklepčna, če je prisotna najmanj petina članov.
Občni zbor sklepa z večino glasov navzočih članov Društva.
Glasovanje na seji Občnega zbora je praviloma javno. Občni zbor lahko na sami seji odloči, da bo o posameznih zadevah odločal s tajnim glasovanjem.
Volitve članov organov Društva so praviloma tajne.
20. člen
(potek sej občnega zbor)
Sejo Občnega zbora vodi delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki ga na začetku seje na predlog sklicatelja izvolijo navzoči člani društva. Izvolijo tudi zapisnikarja, dva overitelja zapisnika, 3 člansko verifikacijsko komisijo, po potrebi pa tudi 3 člansko volilno komisijo ter druge delovne organe.
O poteku seje Občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnika in dva overitelja.
O poteku seje Občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnika in dva overitelja.
21. člen
(naloge oz. pristojnosti Občnega zbora)
Naloge oz. pristojnosti Občnega zbora Društva so:
- sprejemanje, dopolnjevanje in spreminjanje statuta in drugih aktov Društva;
- odločitve o statusnem preoblikovanju Društva (spojitev oz. pripojitev k drugemu društvu);
- odločitve o vključitvi Društva v zveze oz. združenja;
- razpravljanje in odločanje o poročilih Izvršnega in Nadzornega odbora ter sprejemanje letnega poročila;
- izvolitev in razrešitev predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in članov organov Društva;
- sprejemanje programa dela;
- sprejemanje finančnega načrta;
- sprejemanje sklepa o višini članarine;
- sprejemanje odločitev v zvezi z nabavo, prodajo ter najemom osnovnih sredstev in najemom posojil;
- imenovanje delegatov v Občni zbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije;
- podelitev naziva častni član Društva;
- dokončno odločanje o pritožbah članov Društva zoper sklepe Izvršnega odbora in Častnega razsodišča;
- sprejemanje dogovorov in sporazumov, h katerim pristopa Društvo;
- odločanje o prenehanju Društva in
- odločanje o vseh drugih zadevah, ki jih predlagajo člani in organi Društva v skladu z namenom in cilji Društva.
IZVRŠNI ODBOR
22. člen
(sestava izvršnega odbora)
Izvršni odbor Društva šteje 10 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 6 članov, ki jih izvoli Občni zbor.
23. člen
(naloge oz. pristojnosti izvršnega odbora)
Izvršni odbor je izvršilni organ Društva, ki opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela. Vodi delo Društva med dvema zasedanjima Občnega zbora po programu in sklapih, sprejetih na zasedanju Občnega zbora. Poleg tega opravlja še naslednje naloge:
- izvoli iz svojih vrst podpredsednika, tajnika in blagajnika, če to ni storil občni zbor;
- pripravlja predloge sprememb in dopolnitev statuta in drugih aktov Društva;
- sklicuje zasedanja Občnega zbora ter pripravlja predlog dnevnega reda, poročila in druga gradiva za zasedanje
- razpiše nominacijske postopke in dopolni ter potrdi kandidacijske liste;
- Občnemu zboru poroča o svojem delu in delu Društva;
- izdela in predlaga program dela;
- sklepa o ustanovitvi, delovanju in ukinitvi občasnih odborov, komisij ter drugih delovnih in posvetovalnih teles Društva ter imenuje njihove člane, jim določi naloge ter sprejema poročila o njihovem delu;
- razpravlja in odloča o vseh drugih zadevah, ki spadajo v pristojnost izvršnega odbora, kakor tudi o zadevah, za katere ga s sklepom pooblasti Občni zbor.
24. člen
(delo izvršnega odbora in način sprejemanja odločitev)
Izvršni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik. Seje Izvršnega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Seje so sklepčne, če je navzoča več kot polovica članov odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov Izvršnega odbora. O sejah se vodi zapisnik.
NADZORNI ODBOR
25. člen
(sestava nadzornega odbora)
Nadzorni odbor Društva je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli Občni zbor. Nadzorni odbor izvoli iz svoje sredine predsednika.
26. člen
(naloge oz. pristojnosti nadzornega odbora)
Nadzorni odbor spremlja delo Izvršnega odbora in drugih organov Društva ter finančno in materialno poslovanje društva, zato nadzira in pregleduje:
Nadzorni odbor enkrat letno poroča Občnemu zboru o finančnem in materialnem poslovanju Društva.
Člani Nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega odbora in drugih organov Društva, vendar brez pravice glasovanja.
- poslovne knjige in knjigovodske listine;
- letno poročilo;
- presežek prihodkov nad odhodki in
- razpolaganje s premoženjem društva.
Nadzorni odbor enkrat letno poroča Občnemu zboru o finančnem in materialnem poslovanju Društva.
Člani Nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Izvršnega odbora in drugih organov Društva, vendar brez pravice glasovanja.
27. člen
(delo nadzornega odbora in način sprejemanja odločitev)
Nadzorni odbor dela na sejah, ki so sklepčne, če so prisotni vsi člani. Sklepi se sprejemajo z večino glasov članov Nadzornega odbora. Seje Nadzornega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. O sejah se vodi zapisnik.
O svojem delu in ugotovitvah Nadzorni odbor poroča Izvršnemu odbora in članom Društva na zasedanju Občnega zbora.
O svojem delu in ugotovitvah Nadzorni odbor poroča Izvršnemu odbora in članom Društva na zasedanju Občnega zbora.
ČASTNO RAZSODIŠČE
28. člen
(sestava častnega razsodišča)
Častno razsodišče Društva je sestavljeno iz treh članov, ki jih izvoli Občni zbor. Častno razsodišče izvoli iz svoje sredine predsednika.
29. člen
(naloge oz. pristojnosti častnega razsodišča)
Častno razsodišče obravnava in razsoja o kršitvah določb statuta in Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev, sklepov organov Društva, o nevestnem izvrševanju sprejetih funkcij in zadolžitev v Društvu ter o dejanjih, ki škodujejo ugledu Društva. Častno razsodišče razsoja le o kršitvah članov Društva.
30. člen
(delo častnega razsodišča in način sprejemanja odločitev)
Častno razsodišče dela na sejah, ki so sklepčne, če so prisotni vsi člani. Sklepi se sprejemajo z večino glasov članov Častnega razsodišča. Seje Častnega razsodišča se sklicujejo po potrebi na podlagi pisnih predlogov članov ali organov Društva.
Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem poda član ali organ Društva. Častno razsodišče vodi postopek na podlagi oz. ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o kazenskem postopku in določilih delovno pravne zakonodaje.
Ukrepi, ki jih za kršitve izreče Častno razsodišče, so:
Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem poda član ali organ Društva. Častno razsodišče vodi postopek na podlagi oz. ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o kazenskem postopku in določilih delovno pravne zakonodaje.
Ukrepi, ki jih za kršitve izreče Častno razsodišče, so:
- ustni opomin,
- pisni opomin in
- izključitev iz društva.
PREDSEDNIK
31. člen
(pristojnosti predsednika društva)
Predsednik je zakoniti zastopnik Društva in odgovarja za zakonito poslovanje Društva.
Predsednika predstavlja Društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in tujini. V primeru zadržanosti ga po pooblastilu nadomešča podpredsednik, ki je pooblaščenec predsednika.
Predsednik Društva je hkrati predsednik Izvršnega odbora. Sklicuje seje Izvršnega odbora in zasedanja Občnega zbora ter podpisuje vse dokumente Društva. Za svoje delo odgovarja Občnemu zboru.
Predsednika predstavlja Društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in tujini. V primeru zadržanosti ga po pooblastilu nadomešča podpredsednik, ki je pooblaščenec predsednika.
Predsednik Društva je hkrati predsednik Izvršnega odbora. Sklicuje seje Izvršnega odbora in zasedanja Občnega zbora ter podpisuje vse dokumente Društva. Za svoje delo odgovarja Občnemu zboru.
TAJNIK
32. člen
(pristojnosti tajnika društva)
Tajnik Društva vodi administrativna in tehnična opravila Društva ter skrbi za koordinacijo dela med organi Društva.
Za svoje delo odgovarja Občnemu zboru in predsedniku.
Za svoje delo odgovarja Občnemu zboru in predsedniku.
BLAGAJNIK
33. člen
(pristojnosti blagajnika društva)
Blagajnik Društva opravlja finančno in materialno poslovanja Društva. Strokovno pomoč blagajniku Društva lahko nudi ustrezen finančni servis, ki ga izbere Izvršni odbor.
V. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE
34. člen
(premoženje društva)
Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, njegove nepremičnine in premične stvari ter materialne pravice.
Denarna in druga sredstva za izvajanje dejavnosti društvo pridobi:
Denarna in druga sredstva za izvajanje dejavnosti društvo pridobi:
- s članarino;
- z opravljanjem dejavnosti društva;
- z darili in volili;
- s prispevki donatorjev in sponzorjev;
- iz javnih sredstev in
- iz drugih virov.
35. člen
(upravljanje s premoženjem društva)
S premoženjem Društva upravlja Izvršni odbor.
Premičnine in nepremičnine, ki so last Društva, so vpisane v inventarno knjigo Društva oz. v zemljiško knjigo pri pristojnem okrajnem sodišču.
O nakupu in prodaji premičnin sklepa Izvršni odbor, o nakupu in prodaji nepremičnin pa Občni zbor.
Nadzor nad upravljanjem s premoženjem Društva izvaja Nadzorni odbor.
Premičnine in nepremičnine, ki so last Društva, so vpisane v inventarno knjigo Društva oz. v zemljiško knjigo pri pristojnem okrajnem sodišču.
O nakupu in prodaji premičnin sklepa Izvršni odbor, o nakupu in prodaji nepremičnin pa Občni zbor.
Nadzor nad upravljanjem s premoženjem Društva izvaja Nadzorni odbor.
36. člen
(pridobitna dejavnost društva)
Društvo lahko poleg dejavnosti, s katerimi uresničuje namen in cilje Društva, opravlja še pridobitne dejavnosti, s katerimi dopolnjuje nepridobitne dejavnosti Društva oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev Društva. Med pridobitne dejavnosti sodijo:
Podatke o finačnem in materialnem poslovanju iz naslova pridobitnih dejavnosti Društvo vodi in izkazuje ločeno.
- G47.9 Trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
- J58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo
- J63.99 Drugo informiranje
- N79.12 Dejavnost organizatorjev potovanj
- N79.90 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
- N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
- N82.99 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
- P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
- P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
- R93.29 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Podatke o finačnem in materialnem poslovanju iz naslova pridobitnih dejavnosti Društvo vodi in izkazuje ločeno.
37. člen
(računovodstvo društva)
Finančno in materialno poslovanje Društva poteka v skladu z računovodskim standardom za društva ter veljavnimi predpisi iz tega področja.
Društvo za poslovno leto izdela letno poročilo, ki ga potrdi Občni zbor.
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva izvaja Nadzorni odbor.
Društvo za poslovno leto izdela letno poročilo, ki ga potrdi Občni zbor.
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva izvaja Nadzorni odbor.
38. člen
(način finančnega poslovanja društva)
Finančno poslovanje društva se odvija prek transakcijskega računa pri izbrani poslovni banki.
Knjigovodske listine podpisujeta dva podpisnika izmed treh, ki jih s sklepom imenuje Izvršni odbor.
Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.
Knjigovodske listine podpisujeta dva podpisnika izmed treh, ki jih s sklepom imenuje Izvršni odbor.
Društvo vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.
VI. PRIZNANJA IN NAGRADE
39. člen
(priznanja in nagrade)
Društvo podeljuje svojim članom priznanja in nagrade za prizadevnost pri delovanju društva ter za dosežke na področju knjižničarstva.
VII. PRENEHANJE DRUŠTVA
40. člen
(prenehanje)
Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
41. člen
(prenehanje po volji članov)
Društvo preneha, če Občni zbor sprejme sklep o prenehanju Društva. V sklepu določi nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje Društva.
O sklepu organa iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik Društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris Društva iz registra društev.
O sklepu organa iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik Društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris Društva iz registra društev.
42. člen
(prisilna poravnava ali stečaj)
Društvo preneha s stečajem, če je dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo ter se nad njim opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
43. člen
(prenehanje po zakonu)
Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
VIII. KONČNE DOLOČBE
44. člen
(sprejemanje sprememb in dopolnitev temeljnega akta)
Statut Društva, njegove spremembe in dopolnitve sprejme Občni zbor.
45. člen
(razveljavitev pravil in uveljavitev statuta)
Z dnem, ko prične veljati ta statut, preneha veljati Statut Društva bibliotekarjev Maribor z dne 25. 2. 2010.
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme Občni zbor Društva bibliotekarjev Maribor, uporabljati pa se začne z dnevom potrditve pristojnega registrskega organa.
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme Občni zbor Društva bibliotekarjev Maribor, uporabljati pa se začne z dnevom potrditve pristojnega registrskega organa.
Maribor, 22. 2. 2024
mag. Branka Kerec Prekoršek,
predsednica Društva bibliotekarjev Maribor
predsednica Društva bibliotekarjev Maribor
Društvo bibliotekarjev Maribor
Aktualno
Članarina 2024
Višina članarine za leto 2024 znaša:
- za zaposlene 25 EUR,
- za upokojence in študente 16 EUR,
- častni člani in brezposelni knjižničarji članarine ne plačajo.
Plačilo članarine je možno le z nakazilom na TRR račun društva. Položnic ne pošiljamo.
Podatki za nakazilo:
Društvo bibliotekarjev Maribor
Rotovški trg 2, 2000 Maribor
IBAN: SI56 ...
- za zaposlene 25 EUR,
- za upokojence in študente 16 EUR,
- častni člani in brezposelni knjižničarji članarine ne plačajo.
Plačilo članarine je možno le z nakazilom na TRR račun društva. Položnic ne pošiljamo.
Podatki za nakazilo:
Društvo bibliotekarjev Maribor
Rotovški trg 2, 2000 Maribor
IBAN: SI56 ...
N;
